Razstava prikazuje živopisen in drhteči svet cvetličnih tihožitij

Založba UNSU je 14. novembra 2013 v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani odprla likovno razstavo na kateri slikarji, ki so člani Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami razstavljajo 37 svojih del na temo cvetja. Na razstavi, ki ima mednarodni pridih s po tremi deli sodelujeta tudi prijatelja naših slikark in slikarjev Yitzhak Adir iz Izraela in Ilias Raftopoulosn iz Grčije.

FOTOGRAFIJE - DELAVNICA
FOTOGRAFIJE - Pred odprtjem razstave je številne prijatelje naših likovnikov in ljubitelje tovrstne likovne umetnosti nagovorila vodja oddelka RCZK Valerija Kilpjakova in vsem zaželela dobrodošlico. Dodala je, da so počaščeni ker ta kulturni dogodek lahko spremljajo v njihovem centru. S tem dogodkom so pridobili nove prijatelje, hkrati pa so navdušeni nad likovnim ustvarjanjem naših umetnikov, ki so pokazali slikanje z usti ali nogami.rusko1
Likovni kritik (absolvent umetnostne zgodovine) Jaka Racman je ob kulturnem programu predstavil avtorje in njihova dela. Med drugim je povedal: »Svet likovne umetnosti slikarstva bogatijo številni različni neposredno spoznavni motivi. Nekateri skrivajo v sebi bogato vsebino mitskih, verskih ali zgodovinskih zgodb, drugi pa nas nagovarjajo samo s kompozicijo, barvami, senčenjem ter drugimi objektivno  formalnimi vidiki. Tihožitja kot slikarski motiv predstavljajo zimzelen repertoar slikarskih slogov, kot vsebinsko enostavne upodobitve predmetnega sveta, pogosto izpovedujočega tematiko ničevosti (vanitas) ter minljivosti življenja (memento mori). Segajo na sam začetek prvih visokih civilizacij. Od starega Egipta in Perzije, so potovala skozi čas in prostor ter preko grške in rimske antike prispela vse do krščanske Evrope, ki jih je v ikonografiji, vsaj nekoliko tudi vsebinsko povedno, pomensko predrugačila. Najbogatejšo in najbolj večplastno pomenskost je tihožitju vdihnilo flamsko slikarstvo v obdobju tridesetletne vojne oz. zgodnjem baroku prve polovice 17. stoletja. To obdobje pomeni tudi največji razcvet tega motiva, posebej pa cvetličnih tihožitij.«

 

rusko2
Racman je v nadaljevanju pot cvetličnih tihožitij orisal v 19. stoletju, ki jim je okrnilo simboliko in jim pridalo nadih lagodnega življenja prostega časa in v 20. stoletju, kjer je šla pot v smeri ekspresivne ali geometrijske abstrakcije ter se preko »fotorealizma« vrnila nazaj v diskurzivno širino današnjega dne.
Kratka ocena avtorjev razstavljenih del:
Vojko Gašperut na mojstrskih, haptično oprijemljivo modeliranih pomladnih šopkih, v igrivih detajlih izpričuje vsebinski nadih;
Benjamin Žnidaršič predstavlja za svoj slikarski način monumentalno lirično izpovedno sončnico, z barvno in potezno ekspresivnim, abstrahiranim cvetličnim tihožitjem pa tudi drzno odpira pot v sodobne slikarske sfere;
Silvo Mehle vzpostavlja slikarski dialog s koloritom starih flamskih mojstrov, medtem ko je objektivizacija motiva in izbrušeno gladka površina slik nadih 19. stoletja;
Martina Pavlovič igrivo in z nadihom makro-fotografskega kadriranja osredinja pozornost na posamezne cvetove;
rusko3Dragica Sušanj svoje simbolne trnove cvetlice s preigravanjem nasebnih senc postavlja pred izrazito temna ozadja, kar jim popolnoma spremeni osnovni značaj;
Željka Vertlja zaznamuje občudovanja vredno prežemanje motivov in osebnih občutenj, podanih z barvnimi prehodi;
Neja Zrimšek Žiger se svojim odraslim in zrelim slikarskim kolegom že hrabro postavlja ob bok s prepričljivo barvno modelacijo, likovni talent pa izkazuje tudi Erik Pibernik;
Nevenka Gorjanc na svojih slikah prepleta realno podajanje flore in favne z romantično idealiziranim, posebno pozornost namenja čisti in jasni govorici risbe in barv ter poetizirajoči gestiki čopiča;
Roman Gruntar in Angela Medved podajata likovno nekoliko naivne, zato pa toliko bolj skrbno urejene živopisne šopke.
Nekoliko drugačen v svojem nagovoru pa je atmosferski pristop Grka, Iliasa Raftopolusa in Izraelca, Yitzhaka Adirja.
V dopoldanskem času je v centru pod mentorskim vodstvom Rassa Causeviga potekala slikarska delavnica, kjer so se slikarji izpopolnjevali v različnih slikarskih tehnikah. Njihovo slikanje so si ogledali tudi malčki iz vrtca Brod pod Šmarno Goro in skupine dijakov prvega letnika trgovske in aranžerske šole v Ljubljani.
Kulturni dogodek je popestrila in posebej obogatila glasbena etno skupina POT, ki je posebej za to priložnost pripravila splet ruskih popularnih in zimzelenih pesmi. Njihov nastop je lepemu kulturnemu dogodku dodal še posebni pečat.

 

Misel

Kultura je tisti del vsakdanjega življenja, ki ljudem širi obzorje, plemeniti duha, izboljšuje medsebojne odnose, ter širi strpnost in omogoča sodelovanje. Naša prihodnost je vse, kar imamo, zaradi nje smo, kar smo, in delamo tisto kar delamo.
 

NASTANITEV HOSTEL

V okviru zavoda deluje YOUTH HOSTEL ARS VIVA