FOTOGRAFIJE

FOTOGRAFIJE MARIO ŽNIDARŠIČ

12106865 10204897762499272 694279078666083539 nV nedeljo dne 18.10. 2015 je Javni zavod Snežnik v sodelovanju z lokalnimi društvi organiziral 5. POHOD PO POTEH 12065772 10204897758419170 7398360017013586384 nKULTURNE DEDIŠČINE LOŠKE DOLINE, ki je pričel in končal v Ložu pri Kovinoplastiki. Pohod se je zawčel mimo Ograd nad Starim trgom, naprej zopet skozi gozd do travnikov v Skadulci in naprej po ceti do vasi Markovec, kjer so vaščani pripravili pravo pojedino dobrot peke domačink, na licu mesta prešali mošt in nas odžejali s čajem.

Nprej nas je pot vodil mimo prek mostu žez Obrh in mimo Rankočevega mlina do rezidence nekdanje grofice Grete v Koča vasi, kjer je v 30 letih nekaj mesecev kot gost grofice preživel Oton Zupančič in posvetil kar nekaj pesmi in pisem temu kraju - tu nas je čakala domačinka s pečenimi tepkami in jabolčki kot so bili vajeni to delati pred sto in več leti...

Dalje so se pohodniki sprehodili po širnih travnikih in poljih do Kota in vasi Vrhnike, prečkali znameniti kamniti 120 letni most in 12088386 10204897752699027 2018499117988866588 nnadaljevali po makadamski poti pod Racno goro (1133m) do zaselka Žaga, kjer je žaga kljub stotim letom gatra še vedno "pri sebi" in dela. Pred vojno je pripadal mojim starim staršem, sedaj pa jo je zelo lepo obnovil Beno Žanidaršič, umetnik slikanja z ustmi, pesnik in pisatelj ter neizmerno poln idej kulturnih dogodkov. Trenutno je v žagi slikarska razstava Zveze likovnih društev Slovenije, pred žago pa kamnite skulpture udeležencev kiparskih in slikarskih delavnic, ki so kar redno tu v Žagi.

Po čaju vaških potepink in ogledu stare konstrukcije žage nas je pot peljala mimo moje skromne hiše nad izvirom in jezom potoka Obrh ob robu travnikov skozi brežine gozdov, kjer ob velikih deževnjih beležimo nenavaden kraški pojav "natrnce" - to so dokaj močni vodni izviri tudi 25 ali več metrov nad vodostajem izvira Obrh v Žagi.  Pojav je vreno videti, saj nakazuje, da je podzemlje - kamor spada tudi bližnja Križna jama več kot zanimivo, misteriozno in še veliko neraziskano. Govori se, da naj bi tu spodaj bilo veliko podzemno jezero.

12122961 10204897734018560 8219473163260818000 nKmalu za Žago je domačin Janez Kandares s vojimi nadebudnimi otroki  na mali gozdni jasi naredil pravi gozdarski šov, ko je njegova družina na pristen način pokazala sečnjo, prevoz in obdelavo butar in drv za zimsko kurjavo. Poleg sekir in drugega orodja ni manjkal pravi stari lojtrni voz z prelepimi konjički.

Tisti že malo utrujeno so skrenili po krajši poti med Viševkom in Koča vasjo do Belga malna, kjer stoji še edini neporušen jez Obrha. Tam je pohodnike pričakal "pravi" Oton Zupančič, ki je vsakemu rade volje prebral pisanje Otona v času njegovega bivanja v Dolini oz. pri grofici Greti v Koča vasi: Ob poslušanju pisma nas je gostila ekipa Pircevega Toma.

Po obronkih gozdov je pot prešla na širne travnike v Sigi pri Iga vasi in se v Podgori vzpela proti Peščenku, odkoder je pečudovit pogled na celo Loško dolino - na to pa naprej v smeri Snežniškega gradu. Gostinci Pristave Snežnik so pripravili prigrizek in pijačo, člani 12106928 10204897871221990 8976033207555129564 nlokostrelskega društva Diana pa so pohodnike poučili o umetnostih streljanja z loki v tarčo ali makete divjih živali. V veseje zlasti otrok so tu postavili mini farmo ponijev. In že so udeleženci hiteli skozi vas Šmarato, ki je kot veste ob večjih vodah odrezana od sveta in se morajo domačini na kopno prevažati z vaškim čolnom, pa naprej pod Javorniškimi hribi nad letališčem v Nadlesku, kjer se je med drugo svetovno vojno odvil pravi herojski spektakel: Ameripki piloti so ponoči, ob samo malih ogenjčkih pristali na travniku - samo streljaj daleč od Italijaske postojanke, naložili preko sto ranjncev in odleteli z njimi na varno v Italijo. Pripoved udeleženca tega podviga Viktorja Kraševce, ki je takrat imel deset let  je skoraj neverjetna.

Do Golobine - kot se imenuje velika ponikalnica Obrha na koncu doline je pot skozi čudovite gozdove, da bi človek kar še in še hodil skozi njih in si polnil !akumolatorje"....  Tu sta dve veliki jami ponikalnici - podobni velikemu cestbnemu tunelu, ki nenadoma pade v globino.... in hrup drveče vode te kar stisne pri srcu, ko pomisliš, da ti spodrsne in se po podzemnih tunelih pojaviš šele na drugi strani Križne gore pri Gornjem jezeru.... seveda ni teorije o preživetju.

Dane, samo dva km od Goloine je zopet z domačinkami ponujala sladkarije in "ognjeno vodo" za najbolj utrujene, Kandaretov brat France pa je razkazal mogočno staro kmečko hišo iz leta 1804 in morda je bila tam še pred tem. Poslopje je tako zelo avtentično času pred sto in več leti, da človek ne bi verjel, da nisi stopil notri.... Gang, notri pa omare, postelje, umivalniki, kašča, spodaj hlev, poleg stavbe star skedenj z lesenimi vozovi, orodje...fascinantno.... "do amena" !

V12079196 10204897746698877 6724128239477282727 n Danah je druga najmanjša cerkvica Loške doline (najmanjša a relativno nova je v Podgori) s poslikavami, oltarjem in klopmi... Prav do nje se ob povodnjah priplazi voda - a je ni uaspela spodkopati.

Iz Dan do Podcerkve sta dva streljaja, tam pa si Zavod ARS VIVA in direktor Benjamin Žnidaršič, ki smo ga videli v Žagi, srčno prizadeva zgraditi kulturni center. In veliko tega mu je že uspelo in to: galerija za umetniške delavnice, kjer so trenutno razstava na temo ostrnice, ki so jih naredili lokalni slikarji, pa na novo postavljen star skedenj za kulturne dogodke, ki služi raznim družabnim dogodkom kot so proslave, rojstni dnevi, poroke, tekmovanja (kot je npr.:za naj salamo), pa plesne vaje, predavanja... (za dekor skrbi preko cele stene razstavljena stara žaga venecianka).... centralno ogrevanje je na sekance! Ob skednju je Beno dal v hrib izkopati polkrožno brežino za pravi amfiteater, ki sprejme 400 gledalcev in so ga krstili pred nekaj tedni z otvoritvijo kulturnega festivala: "Plavajoči grad ", ki je naredilo zelo velik kulturni vtis na celo Dolino in njene prebivalce po vseh vaseh! In tu nastaja tudi hostel - predvsem za udeležence umetniških delavnic in kolonij, pa pohodnike, obiskovalce Loške doline.

Naprej se je pot vzpenjala na Ulako, hrib nad Starim trgom, kjer stoji eden večjih pomenikov  talcev iz Druge svetovne vojne, viden po celi dolini in v opomi, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo.

Po skoraj osmih urah in 22 km dolge prehojene poti, da o vseh postojankah in ogledih zanimivosti ne govorimo je preteklo polnih 7 ur. Udeleženci so hodili v štirih zaporednih skupinah, ki so jih vodili dobro podkovani vodiči, domačini, na preje omenjenih

lokacijah pa so se povsod našle domačinke, ki so na svojih štedilnikih in v pečeh pripravile dobrote značilne za te kraje.

Posamezne zanimivosti in objekte so razložili domačini iz vsakega kraja posebej in komur je bilo mar poslušati je končal pohod veliko bogatejši - predvsem pa so vsi zagotavljali, da se vrnejo v naslednjem letu, ko bo pohod že lahko šel v osnovno šolo - saj bo že šesti.

Namenoma nisem našteval vse organizatorje in vodiče, da ne bi koga prizadel in ga izpustil - si pa vse o pohodu lahko ogledate na spletni strani TIC LOŽ-a! Naj odgovorna za dogodek pa je Romana iz TIC-a.

TEKST: Edo Šega

FOTO: Mario Žnidaršič