“Kultura je tisti del vsakdanjega življenja, ki ljudem širi obzorje, plemeniti duha, izboljšuje medsebojne odnose, ter širi strpnost in omogoča sodelovanje. Naša prihodnost je vse, kar imamo, zaradi nje smo, kar smo, in delamo tisto kar delamo.”
V Domu paraplegikov v Pacugu je živahno. Slikarke in slikarji so že v dopoldne postavili stojala in začeli ustvarjati. Na platnih nastajajo nova dela, mentorja - akademski slikar Izidor Jalovec in Rasso Causevig pa svetujeta kaj je treba popraviti, spremeniti, dodati … Z učenjem so nadaljevali tudi v popoldanskem času, ustvarjajo pa največ v tehniki olje na platno, poskušajo pa se tudi v pastelu, akvarelu in akrilu.. Na delavnicah nova znanja pridobiva osem slikark in osem slikarjev. V kulturnem večeru so udeleženci in gostje uživali v zgodbi o živalskem vrtu, ki sta jo po motivih drame Edwarda Albeeja in režiji Janeza Vajevca uprizorila Sebastjan Pikl in Žiga Čamernik. Zgodba govori o založniku Petru in večnemu študentu Luki, ki neko nedeljo ob primestnem bajerju prisede k njemu na klopco. Kljub temu, da slednjemu ni do pogovora, se zaradi vljudnosti ukloni in prisluhne Lukovi izpovedi, ki je pretresljivo iskrena. Med njima se tako splete neobičajna vez, ki se iz bežnega srečanja dveh tujcev spremeni v »nekaj več.« Njun pogovor postopoma preraste v konflikt, ki čedalje bolj eskalira in pripelje do tragičnega konca. Igralcema se je ob koncu predstave za lep gledališki dogodek zahvalil Benjamin Žnidaršič, nato pa smo se z nima zadržali še v prijetnem pogovoru.
