“Kultura je tisti del vsakdanjega življenja, ki ljudem širi obzorje, plemeniti duha, izboljšuje medsebojne odnose, ter širi strpnost in omogoča sodelovanje. Naša prihodnost je vse, kar imamo, zaradi nje smo, kar smo, in delamo tisto kar delamo.”
Home
Zavod ARS VIVA - kultura, invalidi, sociala, turizem, kulturna dediščina
ARS VIVA PRI KULTURNEMU DRUŠTVU ZARJA V AUSTRIJI
FOTOGRAFIJE - Društvo Zarja je v sodelovanju z Društvo paraplegikov Gorenjske, Zavodom ARS VIVA in Društvom paraplegikov Istre in Krasa 25.2.2010 v Železni kapli pripravilo razstavo naših likovnikov, predstavitev športnikov in predstavitev invalidnosti. Prisotnim vaščani z županom g. Smrtnikom na čelu so bili obveščeni o organiziranosti Zveze paraplegikov Slovenije in dejavnosti društev v Sloveniji in tujini.
Skupinsko razstavo: Drasgice Sušanj, Metoda Zakotnika, Borisa Štera, Jožeta Tomažiča, Vojka Gašperuta in Benjamina Žnidaršiča smo pospremili z demonstracijo slikanja z usti. Slikati z usti so poskusili tudi člani otroškega pevskega društva Zarja, ki je kasneje v programu lepo zapel.
Mladostniško zagnani člani kulturnega društva Zarja v svojem kraju predstavlja močan simbol. Za delovanje te ustanove so si organizatorji, kot se mi zdi, našli primerno geslo: “zahaja – vzhaja, Spuren suchen – Zeichen setzen.” Zajame zelo strnjeno, kaj v jedru kulturno delo sploh pomeni. Namreč: iskanje tistega, kar je vredno ohraniti, tistega, kar nam je iz preteklosti ostalo ljubo in drago, kar želimo negovati in posredovati prihodnjim rodovom. To vključuje tudi iskanje onega, kar ni na dlani, onega zamolčanega, pozabljenega izrinjenega. Kajti tudi tisto, kar je boleče, kar je žalostno in nelepo, je del naše zgodovine in del naše kulture. Če to spodrinemo ali tajimo, postanemo revnejši in bolj omejeni – tudi v odnosu do soljudi. Kajti samo takrat, ko se zanimamo tudi za to, kaj se je dogodilo drugim, spoznamo, kako in s čim smo postali, kar smo in kako z nami je.
Ker je dejavnost Društva Zarja podobna kot delo našega Zavoda smo se dogovorili za sodelovanje na vseh področjih.
V prostorih Doma paraplegikov v Pacugu so se 12. do 18. septembra 2011 tudi s pomočjo Zavoda ARS VIVA odvijala kulturna srečanja invalidov. Likovne delavnice skozi cel teden, odprtje skupinske razstave, odprtje samostojne razstave Benjamina Žnidaršiča, plesni programo in dva glasbena večera, sta zaznamovala šeste tradicionalne Dnevi kulture invalidov 2011. Na likovnih delavnicah, ki so pod mentorskim vodstvom Jožeta Potokarja potekale vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času, so se v različnih tehnika slikanja začeli izpopolnjevati slikarke in slikarji Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Ob odprtju razstave je v imenu organizatorjev udeležence pozdravil in nagovoril Benjamin Žnidaršič, nato pa predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in podžupanja Občine Piran Meira Hot, ki je med drugim poudarila: «Razstava nam odkriva ustvarjalne sposobnosti invalidov, v ospredje pa stopajo njihovi umetniški izdelki in želja, da bi izrazili svoja čustva in s tem tudi drugim dali vsaj delček svojega notranjega bogastva. Današnja razstava nima samo kulturni značaj, ampak vpliva tudi na večjo ozaveščenost družbe. Poslanstvo take razstave je torej večplastno. Med drugim gre tudi za spodbujanje invalidov, da se oprejo na lastne moči in da razvijajo svoje posebne sposobnosti tudi v vsakdanjem življenju.« Avtorje razstavljenih slik je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič, za tem pa ocenila njihova dela. Kulturni dogodek je obogatil in popestrili znani pevec Slavko Ivančič s Klapo Solinar. Slišali smo tudi nekaj prelepih zimzelenih dalmatinskih pesmi, ki jih znajo tako lepo zapeti samo klape. To je bil res prelep uvod v dneve kulture. Slavka Ivančiča in Klapo Solinar predstavljamo v BROŠURI Slikarji - Izik Adir (Izrael), Vojko Gašperut, Branko Rupnik, Benjamin Žnidaršič, Željko Vertelj, Boris Šter, Zorica Razboršek, Dragica Sušanj, Jožica Ameršek, Miran Jernejšek, Franc Ekart, Klavdij Leban, Metod Zakotnik, Ljudmila Turk, Stojan Rutrar, Sonja Povhe, Jasna Tepina, Jože Vodušek, Andreja Škrinjar ter pokojni umetnik Stojan Zafred. (vsi Slovenija), so k skupinski razstavi prispevali več kot šestdeset svojih boljših del. Razstava bo odprta do 22. septembra, ogledali pa si jo bosta tudi delegaciji srbskih in makedonskih paraplegikov, ki bodo naslednji teden prišli na obisk v Slovenijo.
LAST_UPDATED2
PRIPONKE, BROŠKE - Izdelava okroglih priponk
Izdelujemo okrogle priponke - broške, ki so del velikih možnosti propagiranja vaših izdelkov, uslug ali predstavljajo del vašega sporočila javnosti.
Naše osnovne naloge pri izdelavi okroglih priponk, brošk:
nudimo vso logistično, izvajalsko in tehniško podporo vsem, ki jih zanima oglaševanje s priponkami;
pomoč in svetovanje strankam v smislu informiranja;
Zavod ARS VIVA vas vabi na ogled samostojne razstave slikarja Ludvika Šraja v hotelu Delfin v Izoli. Razstava bo odprta od 1. februarja - 31. marca 2012.
Ludvik Šraj je rojen leta 1947 v Vrhniki v Loški dolini. Kot voznik tovornjaka in avtobusa si je prislužil zasluženi pokoj in se sedaj posveča kmetovanju in njegovi veliki strasti, slikanju. V njemu je že od rojstva živel en drug svet, ki si ga je vedno na svoj način upodabljal. Vedno si je želel postati slikar. Dokler mu sestra ni prinesla pravih oljnih barv je ustvarjal z ogljem in svinčnikom. Če je človek v službi in ima doma še kmetijo, mu ne ostane prav dosti časa za slikarsko dejavnost. Pa vendar je ta čas in navdih vedno nekako našel in svoj slikarski nemir vedno nekako ohranil v sebi. Najznačilnejša prvina njegovih slik je torej razkošna barvitost, dosežena z polaganjem intenzivnih, toplih barvnih odtenkov. Svoje motive slikar odeva v svojevrstno barvno simboliko letnih časov in značilnih atmosferskih razpoloženj ter kombinira s kulturno dediščino, ki je ostala podzavestno v njem kot sporočilo njegovih prednikov. Čeprav barve, ujete v predmetne zasnove, poudarjajo lokalno izraznost, se kljub vsemu dosledno podrejajo pomenski in oblikovni logiki celotne upodobitve. Krajinski motivi Ludvika Šraja živijo v oljni tehniki v vznemirljivih pastelnih barvah. Specifične svetlobe so zato svojevrsten skupek nasprotujočih si lastnosti. Na eni strani nas slikar nagovarja z ekspresivnim nabojem svojih upodobitev, istočasno pa nam ponuja lirično zamaknjenost in poetično mehkobo, ki ji sledi dinamika slikarjevega značaja. Zdi se, kot da bi avtor s svojimi deli izžareval lasten življenjski nazor, svojo življenjsko filozofijo, ki jo išče in najde v naravi. Ker jo pojmuje jo kot živ organizem, jo ne preslikava ali odslikava temveč portretira, v njene upodobitve pa vnaša tudi lastne razpoloženjske poteze. Tako kot je Loška dolina zamaknjena v nek svoj notranji mir, je tudi Ludvik Šraj otrok svoje zemlje in krajev , kjer je doživel vse tisto, kar upodablja na platno, da živi z njim in z opazovalci njegovih notranjskih motivov. Pokrajina, ki mu daje dom je večna muza in navdih njegovega slikarstva. Benjamin Žnidaršič
SEMINAR O VAROVANJU OSEBNIH PODATKOV
18.2.2010 je Socialna zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve organizirala seminar za Varstvo osebnih podatkov za izvajalce iz nevladnih organizacij. Seminar je bil namenjen izvajalcem enoletnih eksperimentalnih socialnovarstvenih programov.
Ker gre pri vodenju evidenc članstva za občutljive osebne podatke in ker si prizadevamo da bi v vseh pogledih zadostili Zakonu o varstvu osebnih podatkov, smo se seminarja udeležili tudi mi. Zbrane je najprej pozdravil mag. Borut Grabrijan, predstavnik Direktorata za socialne zadeve pri MDDSZ, kasneje pa sta seminar vodila dr. Monika Benkovič Krašovec in Klemen Mišic univ, dipl, iur, nadzornika za varstvo osebnih podatkov pri informacijski pooblaščenki. Vsebina seminarja je zajemala: -temeljne pojme varstva osebnih podatkov -pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov -pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki -zavarovanje osebnih podatkov -izvajanje videonadzora -izdelavo katalogov zbirk osebnih podatkov -vpis v register zbirk osebnih podatkov -zagotavljanje sledljivosti obdelave osebnih podatkov -izdelava aktov o zavarovanju osebnih podatkov.