razstava

  • 20171219 190558mFOTOGRAFIJE - Naš slikar Željko Vertelj(štipendist VDMFK) je na izboru 37. Ex temora PODOBE 20171219 190516mLJUBLJANEin poodelitvi ter otvoritvi 19. decembra 2017 v Mestni hiši v Ljubljani prejel bronasto priznanje. Na razstavi je po izboru na natečaju razstavljalo 40 izbranih likovnih del, med njimi tudi slikar Benjamin Žnidaršič– polnopravni član VDMFK. Ob odprtju razstave je likovno oceno podala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nuša Podgornik, kulturni dogodek, ki ga je obiskal tudi pokrovitelj Zoran Janković, pa je pod vodstvom zborovodkinje Sonje Sojer, popestril Ženski pevski zbor KUD Brezovica in vrhunski 20171219 182740mglasbenik Lado Jakša, ki je glasbeno predstavil likovna dela. Med štiridesetimi umetniškimi 20171219 180813mdeli je po izboru strokovne žirije prvo nagrado prejela Danila Krpičiz Gornje Radgone. Tehnika in slog izvedbe nista bila predpisana, vendar so bila (glede na temo razpisa), dela v večini izvedena v realističnem slogu. Poglavitni namen vsakoletne razstave je: predstavitev Ljubljane in njenih naravnih, zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti. Letošnji poudarek je bil na novih ureditvah ulic in parkov ter arhitekturi in inovativnih detajlih novih zgradb. Razstavo, PODOBA LJUBLJANE, je v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v sodelovanju JSKD in MOL organiziralo Društvo likovnikov Ljubljana.

  • FOTOGRAFIJE

    20170506 200314V Stekleni galeriji v Logatcu so v soboto, 6. maja 2017 odprli razstavo likovnih del, ki jih je 61 umetnikov ustvarjalo na letošnjem20170506 191058 13. Ex temporu Logatec 2017. Ustvarjalcem najboljših del so podelili priznanja Društva likovnikov Logatec; najvišje, kipec zlate muze je župan Berto Menard izročil Darinki Lapajne za keramično skulpturo Prihajajoča pomlad. Na ex-temporu sta sodelovala tudi Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič, slikarja, ki slikata z usti. Razstava je na ogled do 30. maja.

    V sozvočju z naslovom ex tempora Prišla je pomlad, so dela likovnikov, slikarjev in štirih umetnikov, ki ustvarjajo v lesu in keramiki, odsevala prebujajoče se pomladansko vzdušje. Njihova dela je ocenila komisija, v kateri sta bila poleg likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn še Milena Usenik in Andrej Kos.Najbolj jih je prepričala keramika Darinke Lapajne, podelili pa so tudi dve drugi nagradi, Anji Rakovec za akrilno sliko Pomladanske breze in Mariji Franinović, za akvarel Telohi. Priznanja za kakovost 20170506 202011so prejeli Franc Godina, Ivanka Krasnik, Eli Murovec, Ida Kocjančič, Ana Hanzel, Eduard Belsky. »Ex tempore ima vsako leto več sodelujočih, opazno 20170506 202109pa se je izboljšala tudi kakovost del,« je zadovoljen predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec.

    Logaški ex tempore postaja v Sloveniji vse bolj prepoznaven, letos so nanj prišli umetniki iz osrednje Slovenije in Primorske, med njimi je bilo veliko Notranjcev. Na njem vsako leto sodeluje več ustvarjalcev, lani jih je bilo  45, letos že 61. »toliko jih je, da smo omejeni s kapaciteto galerije, letos smo dosegli zgornjo omejitev,« pravi Ovsec. Upajo, da bo ex tempore uspešen tudi prihodnje leto, čeprav razmišljajo o tem, da bi omejili število sodelujočih. »A počakajmo najprej, da vidimo, koliko se jih bo prijavilo; ena od rešitev bi bila, da razstavo pripravimo v Jožefovi galeriji,« razmišlja Ovsec. Stibilj Šajnova, prijateljica logaških likovnikov, ki s kritičnim očesom pogleda vsako razstavo, pa je županu Menardu namignila, da bi morali ob temeljiti prenovi Narodnega doma razmišljati tudi o sodobnih razstavnih prostorih. Logatec, ki se glede na velikost ponaša z nazivom mesti, namreč še nima ‘prave’ galerije.

  • Pred dnevi so s slovesno podelitvijo nagrad najboljšim likovnikom in z odprtjem razstave njihovih del v Infocentru Triglavska roža zaključili 2. mednarodni slikarski Ex-tempore Bled 2017, ki so ga v prvem delu AR 171019776oktobra tudi letos pripravili v Slikarskem društvu Atelje Bled v sodelovanju z Občino Bled, Muzejskim društvom in harmonikarjem Gašperjem Primožičem. Da se je Ex-tempore dobro prijel, kaže letošnja še večja udeležba in tudi kakovost nastalih del. Prijavilo se je kar 72 slikark in slikarjev, od tega jih je 64 svoja dela tudi oddalo, strokovna žirija pa je v oceno prejela 92 del. Na sklepni slovesnosti so ob kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci radovljiške glasbene šole pod somentorstvom Gašperja Primožiča, slovesno podelili nagrade, predsednik strokovne žirije ddr. Damir Globočnik pa je utemeljil izbor nagrajencev in pohvalil kakovost letošnjih del. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali ddr. Damir Globočnik, Ana Marija Kunstelj in mag. Matjaž Arnol, je najvišjo nagrado, veliko nagrado Bleda, podelila Nataliyi Gorza za sliko Drevo. Maruša Štibelj je prejela nagrado za mlado avtorico za sliko Pesem pozabljenih, v kategoriji Pesem gozda pa so nagrade prejeli Marko Sambrailo za delo Gozdna pot, Luka Miklavžič za Slišim te in Milena Petek za Pozdrav jeseni. V kategoriji Bled jeseni so nagradili Vinka Bogataja za delo Tudi v grdem je lepo in Sergeja Hanonina za delo Bled jeseni. V prosti temi je nagrado prejel Štefan Brezovnik za sliko Sprehod, posebno priznanje strokovne žirije pa je za delo Turizem prejel naš član Boštjan Močnik. Ob tem je bilo podeljenih tudi sedem enakovrednih pohval, ki so jih za svoja dela prejeli avtorji Boris Poljšak, Zdravko Purgar, Boris Šter, Rok Pogačar in slikarke Chris Engels, Branka Pirc in Mira Uršič. Razstava del je bila teden dni na ogled v Infocentru Triglavska roža, ponovno pa bodo slike na ogled decembra v obnovljeni Festivalni dvorani.

  • 20171205 112225FOTOGRAFIJE - Galerija Pučkog otvorenog učilišta Ivanić-Grad je bila 5. Decembra 2017 prizorišče promocije slikanja z usti in nogami. Založniška hiša USUN d.o.o. je pripravila demonstracijo slikanja z usti in razstavo 20171205 130335slikarjev iz Hrvaške in Slovenije: Marie-Kristine Božičević, Marije Glavičić-Počuć, Alena Kasumovića, Stjepana Perkovića, Gorana Radića iz Hrvaške in Vojka Gašperuta-Gašperja, Benjamina Žnidaršića, Željka Vertlja, Martine Pavlović, Dragice Sušanj in posthumno Silva Mehleta iz Slovenije. V dopoldanskem času so od 10. – 13. ure skupine mladih osnovnošolcev iz Ivanič grada imeli možnost pogovora, obenem pa tudi spoznavanje sposobnosti ustvarjanja invalidnih slikarjev, ki so se s svojim načinom slikanja vsak na svoj način dotaknili duše mladih navdušenih opazovalcev. Na otvoritvi mednarodne razstave so se slikarji predstavili z zimskimi motivi, ki niso ljudi nagovarjali z elementi razuma, temveč z emocionalno pretresenostjo. Kaj se v življenju, Da narediti, če se hoče! To je izzvalo med obiskovalci občutek spoštovanja, simpatijo in umetnost spremenilo v sredstvo, ki uči, kako v življenju preživeti. 20171205 114121Študent umetnostne zgodovine Dario Vuger je predstavil delo avtorjev in Mednarodno združenje VDMFK. V kulturnem programu sta zaigrale kitaristke domače glasbene šole, 20171205 113407obiskovalce in slikarje pa je nagovoril ravnatelj POU Ivanić-Grad Dražen Malec. Namestnik župana Ivanić-Grada Željko Posilović pa je uradno odprl razstavo. Razstava je odprta v Pučkom otvorenom učilištu Ivanić-Grad, Moslavačka 11 do do 12. decembra 2017 od ponedjeljka do petka, od 8 do 19 ure.

  • 20180101 140843mFOTOGRAFIJE - Benjamin Žnidaršič je 26.12.2017 na Štefanovo v galeriji Štala, odprl 37.samostojno razstavo. Ob tem je bilo tudi novoletno srečanje Zavoda Ars Viva. O njem je umetnostni zgodovinar Jaka Racman zapisal: »Za njim je že strmo vzpenjajoča pot slikarskega samouka, ki je prek sodelovanj na likovnih delavnicah, kolonijah in ex-temporih dospel do zavidljivega nivoja izoblikovanega osebnega izrazoslovja ter bil za svoja dela že večkrat nagrajen, tudi v mednarodni soseščini. V manj kot desetletju je postal polnopravni član mednarodnega Združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Pred njim pa je vijugava pot samoizpraševanja in – z avtorjem vred – lahko le opazujemo, kakšne sledi bo zapustil za sabo … 20180101 140913m V svojem značilno neustavljivem in hitrem tempu snovanja, ki ga žene v vedno nova raziskovanja slikarskih prijemov, materialov in tehnik ter slogovnih načinov, ostaja Beno obrnjen naprej in le občasni »pogled čez ramo« razkrije njegovo mnogovrstnost. Paleto slik, zajetih v tukajšnjem razponu lahko v širšem razdelimo na bolj realistične – kjer sproščena poteza čopiča v umirjeni eleganci gibov oblikuje likovno polje v verodostojno poustvarjeno podobo resnične pojavnosti narave – ter popolnoma drugačne, naslikane s slikarsko lopatko (!), pri katerih se avtor suvereno giblje v polju med sintezo, ekspresijo in abstrakcijo.«

  • FOTOGRAFIJE - Retrospektiva slik iz slikarjeve zapuščine - poklon življenju in ustvarjanju. Odložen čopič, zasušene barve, zevajoča praznina nedotaknjenih platen in njen odsev v srcih vseh, ki so Silva poznali in mu bili blizu … silvo1Založba UNSU je 12. januarja 2018 ob obletnici smrti našega odličnega slikarja Silva Mehleta(2071-2017) pripravila spominsko razstavo. V avli družbe Salus v Ljubljani je razstavljenih 40 slikarjevihsilvo2 del, ki so neminljiv spomin na njegovo neizmerno voljo in ustvarjalno delo. Silvo je bil član Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, član Likovne sekcije ZPS in tudi pridruženi član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Moderator kulturnega dogodka in likovni kritik Jaka Racman je ob predstavitvi slikarja in njegovih razstavljenih del med drugim povedal: »Silvo Mehle je kot človek izstopal prav s svojo tiho silovitostjo in vztrajno plamenečo notranjo močjo, ki je tudi sivim, senčnim delom črno-belega sveta dajala luč, toplino in barve. In razstava, ki se poklanja spominu nanj, skozi njegove oči osvetljuje del poti, ki jo je prepotoval na zemlji. Klobčič ustvarjalno presežnega s te poti, je razgrnjen spoznanjem v prepletu z razvrstitvijo slik prek pokrajine platen, ki jih je poslikal v petnajstletnem obdobju ustvarjanja. Slikanje z usti je namreč Silvu Mehletu predstavljalo edino možnost likovnega izražanja, pri čemer je skoraj samo z drobni silvo3 mi gibi ustnic snoval svoje umetniške vizije; en kvadratni centimeter za drugim. silvo4   Hitrost, s katero je Silvo Mehle od umetniške formacije napredoval v suverenega slikarja, se lahko meri edinole s hitrostjo njegovih brezkompromisnih zasukov v načinu in slogu ustvarjanja. Elemente presenečenja je v svoje ustvarjanje vpeljeval kot konstanto in tako že kmalu dajal vedeti, da ga še bolj kot iskanje prepoznavnega avtorskega izraza zanima lastna silvo5vsestranskost in kozmopolitsko iskanje vsebinskim sklopom motivov adekvatne forme in jezika podajanja. Pomembno je opozoriti tudi na motivno bogastvo znotraj njegovega opusa. Silvo Mehle je namreč zgodaj in uspešno zavojeval izzive, ki jih slikarju postavljajo: figura, krajina, arhitektura ter njihov medsebojni odnos na likovnem polju in v prostoru; kot tudi narativnost celote.

  • Razstava Umetnost ne pozna ovir, smo odprli v torek, 27. februarja 2018 v Knjižnici Bena Zupančiča v Postrojni. Prva velika pregledna razstava Benjaminam IMG 2239 Žnidaršiča v Postojnski knjižnici želi ovrednotiti in predvsem ohraniti umetniški opus, hkrati pa odpira mnoga danes aktualna vprašanja, med drugim status invalidov v današnji družbi.
    Skozi oči umetm IMG 2230nika prinaša zgodbe iz sebe in iz svojega okolja z željo, da ljudje podprejo nove možnosti za razumevanje in spoznavanje slikanja z usti. Vprašanja, ki omogočajo različne načine razmišljanja in čutenja o trenutnih izzivih in težavah današnje sodobne družbe, v kateri smo priča turbulentni socialno-politični situaciji, poskuša umetnik s tokratno razstavo opozoriti na že zdavnaj priborjene pravice invalidov in jih ponovno zagovarjati. Njegova življenska izkušnja prav vsakemu ponuja v razmislek pomembnost človekove ustvarjalnosti. Z demonstracijo slikanja in pogovorom na to temo pred otvoritvijo razstave, je hotel opozoriti prav na to. Pogovor z njim je vodila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, ki ga gotovo najbolj pozna. V kulturnem programu sta nastopila prijatelja Nejč Slapar in Dino Gojo, ki s svojim glasbenim preformansu posredujeta umetnost ljudem prav s takšnim zanosom kot Benjamin Žnidaršič.
    Razstava odstira panoramski pogled čez raznoliko slikarsko dejavnost umetnika. V slikarstvu je svoje znanje dograjeval z občutkom do vsega kar je lepo. Neprekinjeno ustvarjanja so ga privedla do začetnih korakov slikanja v sekciji, Zveze paraplegikov Slovenije do ustanovitve Zavoda Ars Viva. Začel je z akvarelom, zaradi svoje raziskovalne žilice je nadaljeval ustvarjalno pot v olju, akrilu in grafiki. m IMG 7487Nastajala so mnoga nova dela, ki so od preslikovanja narave prešla tudi v abstraktne vsebine, ki jim je mogoče slediti le s temeljnim poglabljanjem v likovno teorijo. V zadnji zaznavni slikarski fazi pa izpostavlja nanose z l
    m IMG 2285
    opatico, ki jih tonsko ureja v kristalinične tonske prehode. Skozi prizmo njegove presoje in naših zaznav so izstopile presojne tople barve, ki se vežejo na čutenje človeka, ki se v veličini svojih razmišljanj in doživetij predaja naravi. Njegovi motivi so lirično vezani na naravo in v njej zaznavni kolorit. Ta narava je topla, prosojna in vabljiva, predvsem pa morske podobe s toploto v širokem barvnam razponu. Predstavljeni opus je le del njegove slikarske pripovedi, ki jo je začel z liričnimi akvareli. Če bi njegovo ustvarjanje primerjali z naravo, ki jo dobro pozna, potem bi lahko trdili, da se je njegova notranja globina razbohotila v nadaljnjih likovnih iskanjih kot pomlad, ki prihaja.
  • IMG 8317aFOTOGRAFIJE V galeriji Zvonik je na Martinovo nedeljo, 12.11.2017 društvo ŠMAR odprlo 36. samostojno slikarsko razstavo Benjamina Žnidaršiča. Benjamin je tetraplegik, ki umetniško ustvarja z usti. Razstavo IMG 8327asta skrno organizirala Fanči Vidmar in njen mož. V kulturnem programu so nastopili: na kitari Mark Žakelj, vokal Tamara Humar, o avtorju je spregovoril Frenk Stare. Razstava je bila še posebej zanimiva, ker je mašo pred otvoritvijo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob otvoritrvi in kulturnem programu si je nadškof ogledal razstavo in se vpisal v knjigo gostrov. Pohvalil je ustvarjalnost Benjamina Žnidaršiča in invalide označil, da so s svojo vztrajnostjo lahko vzgled današnjega časa. Po besedah nadškofa Zoreta naj nas sveti Martin spodbudi, da že doma pogledamo, če morda že v naših družinah kdo pogreša toplino, besedo, objem, naš čas. "Največkrat so reveži ob naših nogah," je poudaril nadškof Zore. 20171112 110518Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič pa je o Benjaminu Žnidaršiču zapisala: "Njegovo slikarstvo je dinamično, slogovno razgibano in pripovedno zgovorno. Je odličen kolorist in krajinar, globoko povezan z naravo. Rodna Loška dolina, na katero je navezan na prav poseben način, odzvanja na platnih kot doživeta odslikava preteklosti in sedanjosti. V številnih oljih se je predano poglobil v kompozicijo, v resničnost krajinskega izreza, v osamljene znane in manj znane kotičke, v nadrobnosti, v svetlobo in senco. Na Notranjskem pa s čopičem ni odkrival le domače vasice in podeželja, temveč tudi čar presihajočega Cerkniškega jezera, kjer je že kot otrok spoznaval njegove tisočere skrivnosti. Jezero in njegovo okolico zdaj kot slikar odkriva z drugačnimi očmi in novimi spoznanji. Iz upodobitev izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju barvitosti in poetične umirjenosti. Realizem se tako preveša v impresionizem, ekspresionizem pa se mestoma preliva v abstrakcijo."

NASTANITEV HOSTEL

V okviru zavoda deluje YOUTH HOSTEL ARS VIVA